Se bolj splača pristati na okrnjene storitve ali vzeti denar

Ena od pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi je pravica do denarnega prejemka. To koristijo upravičenci, ki oskrbe zaradi kadrovskih težav na strani izvajalca ne dobijo oz. ki storitev ne dobijo v obsegu, ki jim pripada. Lahko se sicer odločijo, da bodo storitve prejeli le v manjšem obsegu, ki jim ga lahko zagotovi izvajalec, a v tem primeru razlike do polnega obsega ne dobijo, denimo, izplačane v denarju.

Po podatkih ZZZS se je za denarni prejemek od 1. decembra 2025, ko se je ta pravica začela izvajati, do konca februarja odločilo 1.148 ljudi. Dolgotrajno oskrbo na domu – ta pravica se je uveljavila julija lani – jih je medtem prejemalo 235.

Vendar pa je vrednost prejemka bistveno nižja od vrednosti oskrbe na domu ali v instituciji. Glede na aktualne dnevne pavšale cen, ki veljajo od 1. 12. 2025 do 30. 9. 2026, je mesečna vrednost dolgotrajne oskrbe na domu za prvo kategorijo 652,2 evra, za peto kategorijo pa 3.586,5 evra. Vrednost oskrbe v instituciji je nekoliko nižja; za prvo kategorijo 525,9 evra, za peto pa 2.892,6 evra. 30. septembra se bo sicer zaključilo pavšalno obračunavanje oskrbe. Po tem datumu naj bi se oskrba obračunavala po storitvah.

Vrednost mesečnega denarnega prejemka se medtem giblje od 89 evrov za prvo kategorijo do 491 evrov za peto. To pa pomeni, da je tudi najvišji denarni prejemek nižji od vrednosti oskrbe v prvi kategoriji, bodisi na domu ali v instituciji.

Vrednosti denarnega prejemka so sicer določene v zakonu, ki je bil sprejet, preden so bili določeni dnevni pavšali cen oskrbe. Dodajmo še, da zakon ne predvideva, da bi se prejemek usklajeval z inflacijo ali kakor koli drugače.

Kaj pravijo na ministrstvu?

Glede na to, da se za prejemek odločajo upravičenci, ki ne morejo dobiti storitev dolgotrajne oskrbe, s prejemkom pa si teh storitev tudi ne morejo zagotoviti na trgu, saj je prenizek, smo ministrstvo za solidarno prihodnost vprašali, kaj pravzaprav je njegov namen.

"Pri razmisleku o oblikah dolgotrajne oskrbe v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi se je izhajalo iz potreb uporabnikov," so zapisali na ministrstvu. "Nekateri uporabniki imajo namreč v okviru neformalne mreže že dobro organizirano in kakovostno oskrbo ter želijo takšno obliko oskrbe ohraniti tudi v prihodnje. Denarni prejemek zato predstavlja eno izmed možnosti, ki uporabnikom omogoča ohranitev obstoječega načina zagotavljanja oskrbe, hkrati pa jim zagotavlja določena sredstva za kritje stroškov, povezanih s takšno obliko oskrbe (npr. za nakup potrebnih pripomočkov)."

Nekateri upravičenci naj bi s prejemkom plačevali storitve pomoči na domu, ki je socialnovarstvena pravica in se z dolgotrajno oskrbo ne izključuje.

Na ministrstvu so še zagotovili, da denarni prejemek ni namenjen kritju stroškov storitev oskrbe na sivem trgu, kar da "izhaja tudi iz njegove višine".

Zakonodajalec te oblike ni želel posebej spodbujati

Pojasnili so še: "Vrednost denarnega prejemka je nižja od polne vrednosti pravic pri drugih oblikah dolgotrajne oskrbe, saj zakonodajalec te oblike ni želel posebej spodbujati. Temeljni namen zakona o dolgotrajni oskrbi je namreč vzpostavitev kakovostnega, dostopnega in sistemsko urejenega sistema dolgotrajne oskrbe, ki temelji predvsem na razvoju formalnih storitev."

V obdobju vzpostavljanja novega sistema je eden od izzivov zagotoviti zadostni obseg formalnih storitev dolgotrajne oskrbe, so navedli. "To lahko v prehodnem obdobju vodi do tega, da upravičenci do dolgotrajne oskrbe pogosteje izberejo denarni prejemek, kot bi ga sicer. Ministrstvo si zato prizadeva za nadaljnji razvoj sistema, v katerem bodo formalne oblike oskrbe ustrezno razvite, dosegljive in dostopne, kar bo prispevalo k temu, da bo denarni prejemek tudi v praksi predstavljal le eno izmed možnih oblik uveljavljanja pravic iz dolgotrajne oskrbe."

Kombiniranje storitev in prejemka?

Tudi Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan, ki v več občinah izvaja dolgotrajno oskrbo na domu, je februarja za Finance opozoril, da je storitev dolgotrajne oskrbe "bistveno bolje" ovrednotena kot denarni prejemek. Dejal je, da bi se mu zdelo pošteno, da bi tisti, ki jim izvajalec ne more ponuditi vseh ur oskrbe, ki jim pripadajo, dobili del storitev, razliko pa prejeli v sorazmernem delu prejemka.

Ministrstvo smo vprašali, ali podpirajo takšen predlog. Odgovorili so: "Kombiniranje denarnega prejemka z ostalimi oblikami dolgotrajne oskrbe po trenutni zakonodaji ni možna. Zakon trenutno tudi ni predmet novelacije. Ob morebitni novelaciji pa se bo razmislilo o prejetih predlogih."